Župnija Kobarid

Kraj Kobarid se prvič omenja leta 1015 v darilnem dokumentu patriarha Janeza IV. Cerkev, ki se je nahajala na istem mestu kot sedanja, je stala že v 12. stoletju, vikariat pa je bil odvisen od čedadskega kapitlja. Požar leta 1683 je uničil 30 hiš in tudi cerkev, ostal je le prezbiterij, ki pa je bil predelan.

Sedanji marmornati baročni oltar je iz leta 1716, ki ga je izdelal goiški umetnik Pasqualino Lazzarini. Oltar je bil leta 2021 obnovljen. Čudoviti kip Marije z Jezusom je iz časa okoli leta 1470 (koroški mojster), običajno ga pokriva slika Marijinega vnebovzetja in kronanja, delo slikarja Jurija Tavčerja iz Idrije, on je tudi avtor oltarnih podob na stranskih oltarjih; svetega Mihaela in svetega Valentina. V prezbiteriju so poslikave slikarja Clementa del Neri.

Sedanjo ladjo cerkve so zidali v letih 1824-32. Masivni in mogočni stebri delijo cerkev v tri ladje. Ob cerkvi stoji mogočen in lep zvonik.

Orgle je letza 1876 izdelal priznan slovenski orglarski mojster Franc Goršič, ki so bile leta 2023 obnovljene.

Glavni župnijski prazik je 15. avgusta, dan Marijinega vnebovzeta, kateremu je cerkev posvečena. Verniki ta praznik poimenujemo Rožnica.

Cerkev svetega Andreja na Svinem

30. 8. 1477 čedadski kapitelj dovoli zgraditi cerkev v čas svetemu Andreju, apostolu, sredi vasi Svino. Cerkev se ponaša z gotskim obokanim prezbiterijem, ki ga krasijo čudovite freske. "Zlati oltar" z letnico 1669 je najbrž napravil Jernej Vrtav iz Kobarida.

Sveta maša je na dan svetega Andreja 30. 11. in enkrat mesečno.

Cerkev svetih treh kraljev v Sužidu

25. 2. 1495 zaprosijo čedatski kapitelj, za dovoljenje, da se v vasi Sužid zgradi cerkev, ki je posvečena svetim trem kraljem. Obokani gotski prezbiterij je ohranjen v prvotni obliki, okrašen s freskami. V cerkvi je kip sedeče Marije z detetom in klečečega romarja, ki je iz časa zidave cerkve. Srce cerkve je čudoviti baročni oltar, je delo domačega mojstra Antona Vrtava.

Sveta maša je na praznih svetih treh kraljev (6. 1.) in enkrat mesečno.

Cerkev svetega Antona Padovanskega

Na območju prazgodovinskega gradišča nad Kobaridom je bila posvečena cerkev 16. 9. 1696. V letih 1935-38 je vklučena v osmerokotni kompleks velike kostnice, kjer je pokopanih 7014 padlih italjanskih vojakov. Žal je bila takrat odstanjena freska vesoljne sodbe domačega slikarja Luke Šarfa. 

Maša je na god svetega Antona 13. 6., na obletnico posvetitve 16. 9.

Toncov grad

Ostanki 4 zgodnjekrščanskih cerkva v poznoantični naselbini. 2 km severno od Kobarida z vseh strani dobro zavarovani hrib (412m). Poselitev že v kameni pa tudi v starejši in mlajši železni dobi. Močnejša poselitev od 2. do 6. stoletja; najmočnejša v 5. stol. Ohranjeni so temelji štirih zgodnjekrščanskih cerkva. V času selitve narodov se je tu zadrževalo večinsko staroselsko prebivalstvo. To izjemno odkritje žal še vedno ni urejeno.

Cerkev svetega Tomaža v Idrskem

Cerkev je bila zgrajena leta 1765 in je nadomestila cerkev v Mlinskem ("pri Malnih"), ki je bila ena najstarejših cerkva na Kobariškem. Zaradi nestabilnega terena so jo podrli in zgradili sedanjo cerkev v Idrskem. Veliki oltar je kamnit, stranska pa sta lesena. Podobe na teh stranskih oltarjih in podobi Jezusovega vnebovhoda in Marijinega vnebovzetja, je napravil slikear Jurij Tavčer.

Sveta maša je na nedeljo po Rožnici in 16. 12. ter vsaj dvakrat mesečno.